nedelja, 25. december 2011

Vesel božič in srečno novo leto!

Vesele božične praznike in vse najboljše v novem letu želim vsem mojim bralcem!
Prisluhnite geeky božični pesmi ameb.


Single cells, single cells,
See how they divide!
There was one on Christmas Day
But now they’ve multiplied!

Single cells, single cells,
Nothing much to do!
But sit around in a petri dish
Dividing into two!

sreda, 7. december 2011

Svetlana Makarovič – Besede

Na svetu smo že milijone let, 
zmetali v veter nešteto besed 
in vsak, kdor se na svet rodi, 
od zibelke do groba govori – besede, 
porabi milijarde besedi, 
nič čudnega, če se nam kdaj zazdi, 
da smo si že vse povedali, 
razen tistih, najbolj pravih reči, 
ki se sploh ne dajo povedati. 
Vrstijo se vojne in blagostanja, 
pa mirni časi pa nova klanja, 
pa nove besede pa nove laži, 
pa novi in novi govorniki:
namesto resnice – beseda zanjo,
namesto ljubezni – beseda zanjo, 
se mar da z besedo nasititi 
sestradane ljudi, 
se mar da z besedo obvezati 
rano, ki krvavi?
Na svetu smo že milijone let, 
nabralo se nam je preveč besed, 
a najboljše so zamolčane, 
najglasnejše najbolj skurbane, 
prav malo se da povedati,
povedati z besedami –
in kaj so ti milijoni let? 
Navaden kabaret, 
navaden kabaret obrabljenih besed.

torek, 6. december 2011

Tone Pavček – Svet


Na svetu si, da gledaš sonce.
Na svetu si, da greš za soncem.
Na svetu si, da sam si sonce
in da s sveta odganjaš – sence.

Tone Pavček
(1928–2011)

nedelja, 4. december 2011

Svetlana Makarovič – Tujci

I

Za svojimi vrati čutim
stopinje sovražnih tujcev.
Moja hiša je iz tenkih rož,
iz vrabčjega perja in metuljih kril,
okna so na stežaj odprta
dobremu vetru in soncu.
In vrata, vrata so iz divje trte
narahlo narahlo spletena.
Za njimi se množijo prihuljene stopinje.
Sovražijo me zaradi cvetne čaše,
ki legam vanjo vsak večer.
Bližajo se. V meni vztepetava
kot grlica. Nihče me ne bo branil.

II

To noč je osteklenel jok
v oster črn prod,
to noč sem porezala besedam svetle peruti
in jih zaprla v nizko hišo molka.
Pred vhod je legla dolga zver.
To noč sem dobila trde, gladke oči.
V zraku krožijo iztrgana peresa.
Tišina se krči.
Tu sem. Krik mi narašča v dlaneh.

III

Ostanem na svojem prostoru,
z veliko sliko sonca za očmi,
nikamor naslonjena. Ostanem kljub sencam,
ki so me hotele pregnati z jase.
Jesen je, jaz pa varujem sončno sliko
za svojo zdravo, grenko mislijo.
Ne, ptice, ne odidem.
Niti za korak. Mirna kot drevo bom čakala,
da se spustijo name snežne peruti.

nedelja, 27. november 2011

Björk – Thunderbolt

May I, should I, or have I too often?
Craving miracles…
May I, can I, or have I too often?
Craving miracles…
Craving miracles…

My romantic gene is dominant
And it hungers for union,
Universal intimacy,
All embracing.


sobota, 26. november 2011

Google Art Project

Sprehodite se po nekaterih od najbolj (pri)znanih in uglednih muzejev sveta in občudujte njihove slike z Google Art Project. Nekatere slike so posnete v tako visoki ločljivosti, da lahko tudi približate in opazujete tudi najmanjše podrobnosti na sliki, kot so slikarjeve poteze čopiča. Izjemna povečava, ki jo ponuja Googlov projekt, je na voljo za po eno umetnino iz vsakega muzeja.

petek, 25. november 2011

Andy Glynne – Animirano mišljenje

Animirano mišljenje (v izvirniku: Animated Minds) je serija kratkih animiranih dokumentarcev z resničnimi izpovedmi ljudi, ki doživljajo razne oblike duševnih stisk. Filme povezuje skupni cilj – pomagati razbiti mite in napačne predstave o »duševni bolezni«, saj dajejo besedo tistim, ki različne motnje doživljajo na lastni koži. (vir)
Morda vam ti videoposnetki pomagajo razumeti, kako se trpeči za različnimi duševnimi motnjami počutijo v lastni koži.


Edvard Munch  The Scream (Krik)
Slog: ekspresionizem 
Leto nastanka: 1893–1910
Tehnika: olje, tempera in pastel na karton
Lokacija: Narodna galerija v Oslu, Norveška

sreda, 23. november 2011

Björk – Pneumonia

I adore how you simply surrender to high
And your lungs
They're mourning
TB style

All the stillborn love that could have happened
All the moments you should have embraced
All the moments you should have not locked up


nedelja, 20. november 2011

Pusti me, jočem

Pusti me, jočem,
zdaj zame ni več pomoči,
zakaj kdor ljubi vse,
zanj roža na tem svetu
ne vzcveti.

Žalostinka za vsem dobrim
v ljudeh, ki prešlo je v prah.
Žalospev za izgubljenimi leti
zdaj odmeva v duši moji.

Zapoj mi, o taščica
krvavo rdeča, bleščeča,
pesem to srce parajočo.
Lacrimoso, lamentoso, largo.


petek, 18. november 2011

France Prešeren – Kadar previdi učenost zdravnika

Kadar previdi učenost zdravnika,
de smrti odvrníti ni mogoče,
ne brani jest in piti mu, kar hoče,
z grenkotami ne sili več bolnika.

Ko je viharjov sila prevelika,
togota njih se potolážit noče,
kamor val žene čoln, obupajoče
leteti ga pusté roké brodnika.

Ne bom več tebe pil, solz grenka kupa!
Pogledi, misli in željé goreče!
vam próstost dam, ker zdravja nimam upa:

hodíte, kamor vedno sla vas vleče,
vpijanite od sladkega se strupa,
ki mi razdjál srce bo hrepeneče.

Tomaž Šalamun – Bog

Jaz
zahtevam
brezpogojno
ljubezen
in
popolno
svobodo.
Zato
sem
strašen.

sreda, 16. november 2011

Zmagovalci fotonatečaja Olympus BioScapes 2011

Olympus BioScapes je mednarodni fotografski natečaj, v katerem se med seboj pomerjajo najbolj nenavadni in najzanimivejši mikroskopski posnetki (mikrografije) iz živega sveta. Glavna nagrada natečaja je po izboru zmagovalca mikroskop Olympus ali fotografska oprema v vrednosti 5.000 $, nagrado pa je letos prejel Charles Krebs za mikrografijo kotačnika. 
Oglejte si še druge čudovite mikrografije iz natečaja. 


Zmagovalna mikrografija v letu 2011: Kotačnik Floscularia ringens pri hranjenju. Vidne so hitro utripajoče migetalke okoli kotačnega organa, ki vnašajo vodo s hranili v kotačnikovo telo.
Tehnika: diferencialni interferenčni kontrast
Avtor: Charles Krebs

Petouvrščena mikrografija: Živa korala Goniastrea sp., znana tudi kot zelena možganska korala. V sredini vidimo polip s štirimi obdajajočimi polipi. Koraliti (ogrodja polipov) so vijolično obarvani.
Tehnika: faznokontrastna mikroskopija
Avtor: James H. Nicholson

ponedeljek, 14. november 2011

Grammar nazi

Grammar nazi je človek, ki ob branju besedila s kotičkom očesa vedno zapazi vsako pravopisno napako, najsi bo še tako poglobljen v vsebino besedila. Človek, ki se zdrzne ob prvi pravopisni napaki, se razjezi, ko opazi drugo, ob tretji pa že udriha po papirju ali po tipkovnici z željo, da bi popravil vse napake. In četudi je vsebina besedila še tako mikavna, bo grammar nazi po velikem številu opaženih pravopisnih napak v besedilu temeljito premislil, ali bo to besedilo bral naprej. Zanj je popolno besedilo slogovno, oblikovno, predvsem pa pravopisno dovršeno. Pravi intelektualci imajo po njegovem mnenju vsaj osnovno poznavanje pravorečja (izogibajo se narečni ali slengovski govorici in ne »v-kajo«, kakor pravimo izgovoru predloga v kot [v] namesto pravilnega [u]) ter zadostno poznavanje pravopisa. Nekateri mu pravijo tenkočutni bralec, večina ga ima zgolj za pikolovskega nadležneža, ki v vsem išče napake. A nazi ne more brez grammar, slovnica je očitno njegov sestavni del in ne more mimo nje. A leopard doesn't change its spots.

Večina ljudi se ne zaveda, da je zanj pisanje besedil velikokrat skrajno naporno. Do sebe ni namreč nič prizanesljivejši kot do drugih in močno ga stisne pri srcu, ko opazi napako v lastnem besedilu, ki je po možnosti že natisnjeno. Zatorej njegovo delo ni lahko in mu (lahko) vzame veliko časa, a to je cena, ki jo je pripravljen plačati za kakovostno besedilo. Slovnični naci po tretjem pregledovanju napisanega še vedno najde kakšno besedo, ki bi jo lahko nadomestil z drugo, morda starejšo, zanimivejšo, lepše zvenečo. In ko jo najde, je grammar nazi srečen.

Oglejte si zabaven kratek video o težkem življenju slovničnih nacijev tukaj.

torek, 8. november 2011

Zakaj ne iščemo razlag znanstvenih terminov v SSKJ

SSKJ ni moj priljubljeni spletni slovar. Vse lepo in prav, da ga imamo tudi na spletu, vendar mu zamerim precej stvari. Predvsem to, ker se ne posodablja že več let oz. bolje rečeno desetletij. Immunised against moving with the times. Slovar, ki še vedno misli, da je miška le majhna miš, veselička pa se skriva pod mizo. Za pravopisne dvome je veliko primernejši SP, ki so ga posodobili vsaj leta 2001.
In potem je tu naslednja (zame) usodna napaka – (ne)slavna razlaga pojma bakterija (glej sliko).


Kaj je tako spornega v tej definiciji?

1.    Bakterije niso rastlinski organizmi.
Predniki vseh danes živečih bitij so se razvili iz prokariontov (prokarionti so bakterije in arheje). Prvi prokarionti so Zemljo naseljevali že približno 3–4 milijarde let nazaj. Evkarionti (rastline, živali, glive in protisti) naj bi se pojavili 1,6–2,7 milijarde let nazaj. Bakterija je izključno prokariontski (in ne rastlinski niti živalski) organizem.

2.    Bakterije vsebujejo klorofil.
Mnogi zmotno mislijo, da so rastline edini organizmi, ki vršijo fotosintezo. Bakterije poleg oksigene vršijo tudi anoksigeno fotosintezo. Fototrofijo jim omogočajo različna fotosintetska barvila, kot so bakterioklorofili, fikobilini in proteorodopsin, cianobakterije pa vsebujejo tudi klorofile (a, b, d, f). Klorofil sicer vsebujejo tudi rastline in alge.

Ker sem prepričan, da avtor omenjene definicije iz SSKJ ni seznanjen z endosimbiontsko teorijo, bom pojasnil še to. Kot rečeno so bile bakterije eni od prvih organizmov, ki so naseljevali Zemljo. Mnogi so tudi slišali za endosimbiontsko teorijo, ki je danes splošno sprejeto prepričanje o izvoru mitohondrijev in kloroplastov v evkariontskih celicah. Mitohondriji naj bi se razvili iz prednikov današnjih aerobnih bakterij (verjetno današnjih rikecij), kloroplasti pa iz prednikov današnjih cianobakterij, ki so jih privzele evkariontske celice in z njimi vzpostavile simbiontski odnos. Hipotezo med drugim podpirajo dejstva, da se oba omenjena organela delita neodvisno od delitve celice, imata lastno molekulo DNA, ki je zelo podobna prokariontski, imata 70S ribosome in lastno dvojno (mitohondrij) oz. trojno (kloroplast) membrano.
Torej ne, SSKJ, bakterije niso rastlinski organizmi brez klorofila. In kvečjemu kloroplasti izvirajo iz prednikov današnjih bakterij. Vsi organizmi pa evolucijsko gledano izvirajo iz prokariontov, ki nikakor niso rastlinski.
In veliko bolj uporabljen izraz kot bakterije mlečnega kisanja je mlečnokislinske bakterije.

petek, 28. oktober 2011

Bipolarna motnja

Na trenutke se mi vse sfiži,
DNA preklopi iz B- v Z-konfiguracijo,
naraste moj dipolni moment,
beljakovina se zvije v prion,
PrPSc, PrPSc.

Včasih sem psihrofilen,
večino časa termofilen.
Ne želim biti nevtrofilen,
hoditi po trnovi poti
to je moj križ!

Ko hočem postati hipertermofil,
stočem od opeklin.
Nekateri so pač bolj za vroče kot drugi.
Hsp, Hsp in Marilyn Monroe.

sreda, 26. oktober 2011

Pregledano: Kužna nevarnost

V kinematografe je prišla akcijska (medicinska) drama z naslovom Kužna nevarnost (v izvirniku: Contagion). Film govori o novo odkritem (sicer izmišljenem) virusu MEV-1, ki je visoko virulenten in visoko nalezljiv. Tekom pandemije znanstveniki skušajo odkriti učinkovito cepivo, kar jim tudi uspe. Poleg zanimive zgodbe se film ponaša tudi z izvrstno igralsko zasedbo.


Navadno "mainstream" filmi z znanstveno vsebino ali vsaj primesjo znanosti do znanosti in znanstvenikov niso dovolj korektni, kar za ta film ne drži. Dejanja v filmu so dosledno predstavljena, vse od potrebe po nagojitvi virusa za njegovo preučevanje pa do preizkušanja učinkovitosti cepiva na živalih. Izpustili so le preizkušanje cepiva na skupini ljudi in tako nekoliko nerealno pohiteli z distribucijo cepiva.
Navdih za pandemijo, povzročeno z virusom MEV-1, so ustvarjalci dobili iz resničnih epidemij koronavirusa SARS in virusa Nipah (predvsem slednjega).


Toplo priporočam ogled!



petek, 21. oktober 2011

Kako pasti na izpitu z dostojanstvom

Tone Pavček – Popotnik


Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca.

Spomladi do rožne cvetice,
poleti do zrele pšenice,
jeseni do polne police,
pozimi do snežne kraljice,
v knjigi do zadnje vrstice,
v življenju do prave resnice,
a v sebi - do rdečice
čez eno in drugo lice.

A če ne prideš ne prvič, ne drugič
do krova in pravega kova
poskusi
vnovič
in zopet
in znova. 
Tone Pavček
(1928–2011)

Al' prav se piše … #6

Tokratni zapis namenjam predvsem sklanjanju nekaterih pogosto napačno sklanjanih samostalnikov in pridevnikov. Od živali, rastlin, sorodstvenih izrazov, pa vse do količinskih prislovov.
           
Sklon
Tjulenj* (m. sp., ed.)
Mati (ž. sp., ed.)
Hči (ž. sp., ed.)
Gospa (ž. sp., ed.)
Otroci (m. sp., mn.)
imenovalnik
tjulenj
mati
hči
gospa
otroci
rodilnik
tjulnja
matere
hčere
gospe
otrok
dajalnik
tjulnju
materi
hčeri
gospe
otrokom
tožilnik
tjulnja
mater
hčer
gospo
otroke
mestnik
tjulnju
materi
hčeri
gospe
otrocih
orodnik
tjulnjem
materjo
hčerjo
gospo
otroki

*Ženska oblika tjulnja je tjuljnica.
Nekatera druga uveljavljena imena živali nasprotnega spola so oven, košuta, medvedka, lisjak, zajklja, žabec, psica, maček, racman (racak).

Ovca (ž. sp., ed.): v rodilniku množine sta dovoljeni obe obliki: ovc ali ovac. Podobno opazimo pri vodah (tudi voda je števni samostalnik) – v rodilniku množine: vod ali voda.
Konj (m. sp., ed.): v rodilniku množine sta dovoljeni obe obliki: konj ali konjev
Govedo (sr. sp., ed.) je števni samostalnik, poznamo torej dvojinsko (govedi) in množinsko (goveda) obliko. Edninska oblika v rodilniku: reja goveda, množinska oblika v rodilniku: reja goved (ne vem, od kod mnogim reja govedi?). Podobno opazimo pri jagnetu, množinska oblika v rodilniku je jagnjet (reja jagnjet).
Drobnica (ž. sp., ed.) je neštevni samostalnik, reja drobnice.
Pridevnik iz besede junec (= mlad skopljen goveji samec) je junčji (npr. junčje meso), tudi sklanjamo ga podobno (orodnik: z junčjim).

Nagelj (m.sp., ed.) lahko sklanjamo s podaljšanjem osnove z -n (orodnik: z nageljnom) ali pa z izpadom polglasnika (orodnik: z nagljem).

Količinskih prislovov (pa tudi vseh ostalih prislovov), kot so več (veliko), manj (malo), nemalo in drugi, ne sklanjamo in ne spregamo! Oblika se jim torej ne spreminja.
Primer: Imel je ploščo z več/manj/nemalo kolonijami.

Da pa ne bo objava povsem nemikrobiološka:
Pri virusih ločimo lizogeni cikel ali lizogenijo in litični cikel (ne: lizni cikel). Fage, ki povzročajo nastanek lizogene celice, imenujemo temperatni ali temperirani (ne: zmerni). Fage, ki povzročijo lizo celice, imenujemo litični fagi. Fag je krajša oblika za bakteriofag.

Pri pregibanju besed je zelo koristen pregibnik Amebis Besana.

torek, 4. oktober 2011

Risane animacije Biotoon

Biotoon je internetna stran z zabavnimi, hkrati pa tudi poučnimi animacijami, ki zadevajo mikroorganizme. Animacije nam predstavijo, kako raznoliki so mikrobi, da tudi oni ne marajo biti sami, nekoliko drugačen pogled na evolucijo in nas opomnijo, da kompleksnost, s kakršno se ponaša človek, v primeru spreminjajočih se razmer v okolju ni vedno najbolj zaželena.

Vse se je začelo in se bo končalo z mikrobi.


sobota, 17. september 2011

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...