Svetlana Makarovič – Besede

Na svetu smo že milijone let, 

zmetali v veter nešteto besed 

in vsak, kdor se na svet rodi, 

od zibelke do groba govori – besede, 

porabi milijarde besedi, 

nič čudnega, če se nam kdaj zazdi, 

da smo si že vse povedali, 

razen tistih, najbolj pravih reči, 

ki se sploh ne dajo povedati. 

Vrstijo se vojne in blagostanja, 

pa mirni časi pa nova klanja, 

pa nove besede pa nove laži, 

pa novi in novi govorniki:

namesto resnice – beseda zanjo,

namesto ljubezni – beseda zanjo, 

se mar da z besedo nasititi 

sestradane ljudi, 

se mar da z besedo obvezati 

rano, ki krvavi?

Na svetu smo že milijone let, 

nabralo se nam je preveč besed, 

a najboljše so zamolčane, 

najglasnejše najbolj skurbane, 

prav malo se da povedati,

povedati z besedami –

in kaj so ti milijoni let? 

Navaden kabaret, 

navaden kabaret obrabljenih besed.