Virusni mutualizem

Virusom že od samega odkritja pripisujemo same negativne lastnosti, saj so mnogi od njih povzročitelji hudih bolezni (steklina, AIDS, hepatitisi …). Vendar pa je veliko virusov v simbiozi s svojim gostiteljem, ki ni nujno škodljiva za gostitelja – bodisi v mutualističnem (sožitje, pri katerem imajo vsi udeleženci korist), simbiogenem (simbiogen organizem nastane z združitvijo dveh simbiontskih organizmov), komenzalnem (komenzalizem ali priskledništvo je simbioza, ko ima ena od udeleženih vrst korist, druga pa ne koristi ne škode) ali pa antigonističnem (eden od udeležencev ima korist na račun drugega, ki trpi škodo) odnosu. Poznamo tudi pogojni mutualizem, ko ima gostitelj od virusa korist le v določenih razmerah.

Kakšno korist lahko ima gostitelj od virusa? Virusi lahko:

-          atenuirajo (preprečijo) bolezni, ki jih povzročajo drugi patogeni

-          ubijejo tekmece

-          pomagajo pri adaptaciji na hude spremembe v okolju

-          sodelujejo pri kompleksnih interakcijah med več vrstami

Nekateri virusi so postali sestavni del gostitelja v procesu simbiogeneze (združitve dveh simbiontskih entitet v eno), ki naj bi bila tudi način virusne speciacije.

Parazitoidne ose, polidnavirusi in ličinke gosenic

Deli virusne DNA, pomembni za replikacijo polidnavirusov in njihovo sestavljanje, so postali sestavni del genoma os. Nekateri take viruse sploh ne smatrajo več za običajne viruse.

Polidnavirusi v virione vključujejo tudi osine gene, ki se izražajo po tem, ko osa okuži živo ličinko gosenice. S prenosom jajčeca v ličinko se prenesejo tudi virusi, ki izražajo nekatere osine gene, pomembne za preprečitev enkapsulacije jajčeca s strani ličinke, ki bi sicer preprečila nadaljnji razvoj jajčeca. Tako se zaradi virusa osino jajčece v ličinki lahko razvija.

Tulip breaking virus

Tulip breaking virus (TuBV) uvrščamo v družino Potyviridae, ki so filamentozni rastlinski virusi brez ovojnice. Imajo pozitiven linearen enoverižen RNA genom.

Tulip breaking virus (TuBV) povzroča pri tulipanih nastanek značilnih belih in rumenih prog oz. lis na rdečih ali rožnatih tulipanih, zaradi katerih so našim očem še posebej privlačni. One's pain can be another one's pleasure, in tako je tudi pri tulipanih in ljudeh, saj tulipani, okuženi s TuBV, navadno kažejo manjšo živahnost in ne preživijo veliko generacij, saj se slabše propagirajo. To je verjetno razlog, da danes ni potomcev najlepših primerkov tulipanov iz obdobja tulipomanije, npr. sorte Semper Augustus, saj so bili najverjetneje okuženi s tem virusom. TuBV torej ni ravno mutualističen virus. Razlog v nastanku lis tiči v tem, da se TuBV vpleta v sintezo pigmentov in povzroči nastanek lis. Virus se sicer prenaša med rastlinami z listnimi ušmi.

Danes je prodaja inficiranih tulipanov v nekaterih državah celo prepovedana, tulipane z lepimi vzorci pa gojijo s križanjem (razlog za lepe vzorce na cvetnih listih je genetski in ne infekcija s TuBV).

Semper Augustus je kultna sorta tulipanov, ki je bila v času tulipomanije na Nizozemskem (manija, ki se lahko primerja z zlato mrzlico v Kaliforniji) l. 1633 prodana v enem primerku za rekordnih 5500 florinov, znesek, za katerega se je v Amsterdamu dalo kupiti hišo ob kanalu.

Obstaja torej že kaj nekaj odkritih mutualističnih virusov, še več odkritij pa je pred nami, zato bi morali opustiti prepričanje, da so vsi virusi škodljivi. Več primerov mutualističnih virusov si poglejte v članku The good viruses: viral mutualistic symbioses.