Dušikove baze v verigi DNA si lahko predstavljamo kot črke – določeno zaporedje baz tvori gen, določeno zaporedje črk pa besedo. Tako bi lahko mutacije v verigi DNA primerjali s pravopisnimi napakami in hitro ugotovili, da je analogija kar primerna, saj določena točkovna napaka oz. zamenjava ene črke včasih lahko pomeni povsem novo lastnost oz. besedo. Taki mutaciji bi genetiki rekli drugačnosmiselna mutacija, saj je novonastala molekula povsem drugačna od tiste, ki je nastajala pred mutacijo (kodon ima zapis za povsem drugačno aminokislino). Če primerjamo dušikove baze s črkami, je novonastala beseda dobila povsem drug pomen.
Primer: pod→pot
Pogosto pa slovnične napake niso usodne, kakor tudi niso nujno usodne razne (točkovne) mutacije. Glede na posledice, ki jo mutacije povzročajo, poznamo še nesmiselne, nevtralne in tih mutacije, in tukaj lahko ponovno potegnemo vzporednico s pravopisnimi napakami. Napačno zapisano besedo namreč najpogosteje kljub napakam vseeno razumemo, pa vendar se je potrebno držati pravopisnih pravil, saj preveč pravopisnih napak vodi v kaos in medsebojno nerazumevanje. Ta objava je namenjena preprečevanju pravopisnih napak s primerjavo le-teh z mutacijami.
Nemalokrat zapišemo kakšno črko preveč (insercija) ali premalo (delecija), včasih pa namesto določene (pravilne) črke zapišemo neko drugo (substitucija).
Pogoste pravopisne napake, primerjane s tipi mutacij:
insercije (vključitve) e-ja: decembrski (pravilno)→ decemberski
insercije j-ja: oglišče (pravilno)→ ogljišče
obsežnejše insercije: kozmopolitski (pravilno)→ kozmopolitanski
delecije (izbrisi) j-ja: dolenjski (pravilno)→ dolenski
substitucije (zamenjave): usesti se (pravilno)→ vsesti se
Še nekaj pogostih napak (zapisane besede so pravilne):
insercije | delecije | substitucije |
popoln, smiseln, domiseln | nadaljnji | naraščajoč, ponavljajoč (se), zavajajoč |
smotrn, klavrn, zoprn | daljni (nedol.: daljen) | hrenovka |
ministrstvo, ministrski, registrski, magistrski | okolijski, okoljski | štampiljka |
Ljubljančan, ljubljanski, Koprčan | domišljijski | poudariti |
manko | življenjski | usesti se |
bergla | neumesten | vstati (se) |
oglišče | izziv, izzvati, izzivati | |
kozmopolitski | pomanjkljiv, pomanjkljivost | |
izid |
Velikokrat se sprašujemo po spolu pri naslednjih besedah:
- mladež: ženski spol, ednina
- živež: moški spol, ed.
- mrčes: m. sp., ed.
- punče, dekle: sr. sp., ed.
- otroče: sr. sp., ed.
Pogosto napačno krajšane besede (pozor pri presledkih):
- tj. (to je)
- t. i. (tako imenovani – pišemo s presledkom)
- univ. dipl. mikrob.
- s. p., d. o. o., d. d.
- l.r. (lastnoročno)
Poznavanje pravopisa ni preprosta reč in ni nekaj samoumevnega niti za jezikoslovce, kaj šele za nas nejezikoslovce. Vendar pa je jezik temeljno sredstvo sporazumevanja in pokazatelj naše omikanosti in kultiviranosti.
Jezik je eden od temeljev človekove omike. Negujmo ga.
Ni komentarjev:
Objavite komentar