sreda, 22. junij 2011
ponedeljek, 30. maj 2011
Al' prav se piše … #5
Pravilno | Napačno |
(črevesna) mikrobiota | (črevesna) mikroflora* |
(DNA, RNA) sonda | (DNA, RNA) lovka, tipalo |
informacijska RNA (mRNA) | obveščevalna RNA (mRNA) |
tehnologija rekombinantne DNA | rekombinantna DNA tehnologija |
amonijak | amoniak |
injekcija, injiciranje | inekcija, injeciranje |
mitohondrijski | mitohondrialen |
ribosomski | ribosomalen |
fagocitna celica (fagocit) | fagocitozna, fagocitirajoča celica (fagocita) |
fluorescenčni (mikroskop) | fluorescentni (mikroskop) |
cona, zona (ekvivalence) | / |
jedrni | jederni |
variirati | varirati |
ireverzibilen (neobrnljiv) | irreverzibilen |
kromosomski | kromosomalen |
drseča objemka, drsna vponka (angl. sliding clamp) | drseča čeljust |
etrska, estrska vez | eterska, esterska vez |
osmoza, osmolarnost | ozmoza, ozmolarnost |
PCR na osnovi kolonije | kolonijski PCR |
sekvenciranje, sekvencirati | sekveniranje, sekvenirati |
difundirati stran od/z nečesa | oddifundirati |
vnetje možganov (meningoencefalitis) | vnetje možgan |
*Izraz flora uporabljamo za rastline in ne za mikroorganizme ali živali.
četrtek, 28. april 2011
Zagaman faconetel!
Zdravstveni dom. V čakalnici poleg mene mlajši fant, vidno morbiden. Rdeč, zaripel, utrujen. Zasmrka in privleče ven robec. Usekne se vanj. Robec?! Mislil sem, da robce uporabljajo samo še babice. Tiste lepe, lastnoročno sešite. Ta pa še lep ni bil. Fant se pošteno usekne, vrne robec nazaj v žep jope ter ga zapre. Tako ja, spravi mikrobe na varno, ne pusti jim oditi! Bravo, še malo si nos obriši z rokavom jope, ja.
Kdaj si prenehal misliti, fantič? Ne veš, da je v tem tvojem smrklju polno virusov ali bakterij? Pa tudi če še nisi slišal za patogene mikroorganizme – se ti zdi higienično brisati nos z enim in istim robcem? Rad ponovno namočiš nos v lasten smrkelj? Ti podarim robčke? Cel paket robčkov stane 1 € …
Zakaj ljudje še vedno koristijo robce? Zagaman faconetel!
Faconetel (robec, ruta) je osrednja prispodoba pridige Na noviga lejta dan, ki jo je napisal Janez Svetokriški, pomemben predstavnik protireformacije in baroka na Slovenskem (17. stoletje, prva polovica 18. stoletja). Faconetel kot praktično darilo prerašča v dar spoznanja, kakšno ravnanje je primerno za srečen zakon.
ponedeljek, 25. april 2011
Steklene skulpture mikroorganizmov
Narava sama naredi najlepše oblike, ki se držijo določenih geometrijskih vzorcev. Znano pa je, da prav simetrija v človeku ustvarja občutek estetskosti. Tudi mikrobi tvorijo lepe oblike in vzorce na svoji površini, kar lahko vidimo predvsem iz fotografij z elektronskim mikroskopom. Za opazovanje njihove površine je na primer najprimernejši vrstični elektronski mikroskop.
Lepoto v mikrobih je prepoznal tudi umetnik Luke Jerram in se odločil ustvariti čudovite mikrobe iz stekla. Ustvaril je najrazličnejše bakterije, viruse in protiste, še vedno pa ustvarja nove skulpture. Razstavlja jih po različnih mestih po svetu, celo na beneškem bienalu. Skulpture nas opomnijo na lepoto, ki jih ti mikrobi imajo, hkrati pa na njihovo smrtonosno plat, saj so mnoge izmed njih povzročiteljice smrtonosnih bolezni.
![]() |
| Od leve proti desni: virus črnih koz, neznana bodoča mutacija virusa in virus HIV |
![]() |
| Bakteriofag T4, eden prvih odkritih bakteriofagov. Okužuje bakterijo Escherichia coli in ima kompleksno simetrijo. Opazimo lahko ikozaedrično glavo, vrat in pritrjevalne izrastke (nožice). |
![]() |
| Bono, frontman skupine U2, promovira organizacijo Malaria no more, katere namen je preprečiti smrti zaradi malarije do leta 2015. Ob njem skulptura povzročitelja najhujše oblike malarije, protista Plasmodium falciparum, ki ga prenašajo komarji rodu Anopheles. Zaradi malarije vsako leto umre 781.000 ljudi predvsem v Afriki. |
Kateri mikrobiolog ne bi želel imeti teh skulptur v svoji vitrini?
Še več fotografij skulptur in njihove podrobnejše opise si lahko ogledate na umetnikovi strani.
Še več fotografij skulptur in njihove podrobnejše opise si lahko ogledate na umetnikovi strani.
sobota, 16. april 2011
Al' prav se piše … #4
Dušikove baze v verigi DNA si lahko predstavljamo kot črke – določeno zaporedje baz tvori gen, določeno zaporedje črk pa besedo. Tako bi lahko mutacije v verigi DNA primerjali s pravopisnimi napakami in hitro ugotovili, da je analogija kar primerna, saj določena točkovna napaka oz. zamenjava ene črke včasih lahko pomeni povsem novo lastnost oz. besedo. Taki mutaciji bi genetiki rekli drugačnosmiselna mutacija, saj je novonastala molekula povsem drugačna od tiste, ki je nastajala pred mutacijo (kodon ima zapis za povsem drugačno aminokislino). Če primerjamo dušikove baze s črkami, je novonastala beseda dobila povsem drug pomen.
Primer: pod→pot
Pogosto pa slovnične napake niso usodne, kakor tudi niso nujno usodne razne (točkovne) mutacije. Glede na posledice, ki jo mutacije povzročajo, poznamo še nesmiselne, nevtralne in tih mutacije, in tukaj lahko ponovno potegnemo vzporednico s pravopisnimi napakami. Napačno zapisano besedo namreč najpogosteje kljub napakam vseeno razumemo, pa vendar se je potrebno držati pravopisnih pravil, saj preveč pravopisnih napak vodi v kaos in medsebojno nerazumevanje. Ta objava je namenjena preprečevanju pravopisnih napak s primerjavo le-teh z mutacijami.
Nemalokrat zapišemo kakšno črko preveč (insercija) ali premalo (delecija), včasih pa namesto določene (pravilne) črke zapišemo neko drugo (substitucija).
Pogoste pravopisne napake, primerjane s tipi mutacij:
insercije (vključitve) e-ja: decembrski (pravilno)→ decemberski
insercije j-ja: oglišče (pravilno)→ ogljišče
obsežnejše insercije: kozmopolitski (pravilno)→ kozmopolitanski
delecije (izbrisi) j-ja: dolenjski (pravilno)→ dolenski
substitucije (zamenjave): usesti se (pravilno)→ vsesti se
Še nekaj pogostih napak (zapisane besede so pravilne):
insercije | delecije | substitucije |
popoln, smiseln, domiseln | nadaljnji | naraščajoč, ponavljajoč (se), zavajajoč |
smotrn, klavrn, zoprn | daljni (nedol.: daljen) | hrenovka |
ministrstvo, ministrski, registrski, magistrski | okolijski, okoljski | štampiljka |
Ljubljančan, ljubljanski, Koprčan | domišljijski | poudariti |
manko | življenjski | usesti se |
bergla | neumesten | vstati (se) |
oglišče | izziv, izzvati, izzivati | |
kozmopolitski | pomanjkljiv, pomanjkljivost | |
izid |
Velikokrat se sprašujemo po spolu pri naslednjih besedah:
- mladež: ženski spol, ednina
- živež: moški spol, ed.
- mrčes: m. sp., ed.
- punče, dekle: sr. sp., ed.
- otroče: sr. sp., ed.
Pogosto napačno krajšane besede (pozor pri presledkih):
- tj. (to je)
- t. i. (tako imenovani – pišemo s presledkom)
- univ. dipl. mikrob.
- s. p., d. o. o., d. d.
- l.r. (lastnoročno)
Poznavanje pravopisa ni preprosta reč in ni nekaj samoumevnega niti za jezikoslovce, kaj šele za nas nejezikoslovce. Vendar pa je jezik temeljno sredstvo sporazumevanja in pokazatelj naše omikanosti in kultiviranosti.
Jezik je eden od temeljev človekove omike. Negujmo ga.
petek, 1. april 2011
četrtek, 31. marec 2011
20 misli Rudija Kerševana
Dan se nasmehne tistemu, ki se mu zna nasmehniti.
Veliki ljudje zmorejo skromnost in rastejo na tankih steblih, da se lahko sklonijo k zemlji, ker se zavedajo, da iz nje rastejo.
Ne želim si premagati drugih. Želim si premagati sebe. Telo naj ječi, a duh naj kraljuje.
Ne želim si premagati drugih. Želim si premagati sebe. Telo naj ječi, a duh naj kraljuje.
Za spoznanje, da v življenju malo potrebujemo, moramo veliko žrtvovati.
Neko jutro sonce ni in ni vzšlo. Izza gore, kjer je običajno vzhajalo, se je močno svetlikalo. Odšel sem tja in zagledal sonce, ki je padlo na tla. Tak je videti človek, ki je poln ljubezni, a je nima komu dati.
Jaz sem sam. Tako sam, da bi zaledenela deževna kapljica v poletnem dnevu, če bi zaznala mojo samoto.
Nenehno razmišljanje o stvareh, ki bi jih radi razumeli, ustvarja mogočno reko, polno želja in hotenj po vedeti. Z njo namakamo svoje puščobne pokrajine, na katerih včasih vzklije seme in zraste drevo novih spoznanj.
Kdor misli, da je pamet dar narave, naj še enkrat razmisli.
Opiši tudi drugim svoje potovanje, da bodo spoznali postajo, na kateri čakaš.
So ljudje, ki bi lahko bili bogovi, in ljudje, ki mislijo, da so, a niso niti ljudje.
Veliko bi naredili zase, če bi vsaj za pet minut izstopili in pogledali, kam potujemo.
Obogatimo svoje življenje. Ne s stvarmi, ki imajo vrednost, ampak s stvarmi, ki so vrednota.
Objeti od stvari smo stisnjeni. Objeti od človeka ljubljeni.
Morda je naša usoda nekje zapisana. Od nas pa je odvisno, kako jo preberemo.
Kdor drvi k stvarem, prepričan, da ga bodo osrečile, spregleda stvari, brez katerih ne bo nikoli srečen.
Poskus, da bi iz psa naredili mačko, je uspel nekemu blaznežu, ki je živel v deset milijonskem mestu. Poskus, da bi iz človeka naredili Človeka, traja že od njegovega nastanka, a noče in noče uspeti.
Vlak, ki se ne ustavi na postaji, ne zapiska, preden zdrvi v predor in se nikoli ne spočije na stranskem tiru, se mi zdi kot sodoben človek; naprava, ki ne ve, kam drvi.
Vse, kar je v letu ptice, je v srcu človeka, ki ljubi.
Med največje hitrosti spada tista, s katero človek zapre človeku vrata, ko ga ne potrebuje več.
Kdor ne potrebuje nikogar, ne potrebuje niti samega sebe.
Naročite se na:
Objave (Atom)




