Slovenski mikrobiološki slovar je od sedaj tudi na portalu Termania. Prav tako je prof. Nekrep ustvaril novi blog za komentiranje slovarja in splošnih jezikovnih dvomov, s katerimi se srečujemo mikrobiologi. Pridružite se nam in zaupajte svoje jezikovne dileme oz. svetujte ostalim pri njihovih dvomih.
TED je neprofitna organizacija, ki na svoji strani objavlja akademske konference z idejami, "ki so vredne širjenja". Nabralo se je že tudi kar nekaj konferenc z mikrobiološkimi temami.
vabimo Vas, da se udeležite simpozija z mednarodno udeležbo z naslovom Molekularna medicina in biotehnologija, ki bo potekal med 27. in 29. junijem 2012 na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Simpozij je organiziran ob počastitvi 40. obletnice delovanja Inštituta za biokemijo (IBK) in 20. obletnice delovanja Medicinskega centra za molekularno biologijo (MCMB) Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. (Vir.)
Za vse dodiplomske študente je obisk simpozija brezplačen.
Oglejte si nazorne prikaze kihanja v počasnem posnetku, ki kažejo na to, s kakšno lahkoto se mikroorganizmi, ki povzročajo bolezni, širijo s kapljičnim prenosom (z aerosoli). Zagotovo vam bo povsem jasno, da kihanje v roko (v spodnji del dlani) ni zaželeno, v sili kihnite v rokav, najbolje pa je kihati v robec, ki ga nato zavržemo. Pomembna je tudi dosledna higiena rok.
Hvala prof. Nekrepu, da me je spomnil na ta posnetek.
Olympus BioScapes je mednarodni fotografski natečaj, v katerem se med seboj pomerjajo najbolj nenavadni in najzanimivejši mikroskopski posnetki (mikrografije) iz živega sveta. Glavna nagrada natečaja je po izboru zmagovalca mikroskop Olympus ali fotografska oprema v vrednosti 5.000 $, nagrado pa je letos prejel Charles Krebs za mikrografijo kotačnika. Oglejte si še druge čudovite mikrografije iz natečaja.
Zmagovalna mikrografija v letu 2011: Kotačnik Floscularia ringens pri hranjenju. Vidne so hitro utripajoče migetalke okoli kotačnega organa, ki vnašajo vodo s hranili v kotačnikovo telo.
Tehnika: diferencialni interferenčni kontrast Avtor: Charles Krebs
Petouvrščena mikrografija: Živa korala Goniastrea sp., znana tudi kot zelena možganska korala. V sredini vidimo polip s štirimi obdajajočimi polipi. Koraliti (ogrodja polipov) so vijolično obarvani.
Tehnika: faznokontrastna mikroskopija Avtor: James H. Nicholson
SSKJ ni moj priljubljeni spletni slovar. Vse lepo in prav, da ga imamo tudi na spletu, vendar mu zamerim precej stvari. Predvsem to, ker se ne posodablja že več let oz. bolje rečeno desetletij.Immunised against moving with the times.Slovar, ki še vedno misli, da je miška le majhna miš, veselička pa se skriva pod mizo. Za pravopisne dvome je veliko primernejšiSP, ki so ga posodobili vsaj leta 2001.
In potem je tu naslednja (zame) usodna napaka – (ne)slavna razlaga pojmabakterija(glejsliko).
Kaj je tako spornega v tej definiciji?
1.Bakterije niso rastlinski organizmi.
Predniki vseh danes živečih bitij so se razvili iz prokariontov (prokarionti so bakterije in arheje). Prvi prokarionti so Zemljo naseljevali že približno 3–4 milijarde let nazaj. Evkarionti (rastline, živali, glive in protisti) naj bi se pojavili 1,6–2,7 milijarde let nazaj. Bakterija je izključno prokariontski (in ne rastlinski niti živalski) organizem.
2.Bakterije vsebujejo klorofil.
Mnogi zmotno mislijo, da so rastline edini organizmi, ki vršijo fotosintezo. Bakterije poleg oksigene vršijo tudi anoksigeno fotosintezo. Fototrofijo jim omogočajo različna fotosintetska barvila, kot so bakterioklorofili, fikobilini in proteorodopsin, cianobakterije pa vsebujejo tudi klorofile (a, b, d, f). Klorofil sicer vsebujejo tudi rastline in alge.
Ker sem prepričan, da avtor omenjene definicije iz SSKJ ni seznanjen z endosimbiontsko teorijo, bom pojasnil še to. Kot rečeno so bile bakterije eni od prvih organizmov, ki so naseljevali Zemljo. Mnogi so tudi slišali zaendosimbiontsko teorijo, ki je danes splošno sprejeto prepričanje o izvoru mitohondrijev in kloroplastov v evkariontskih celicah. Mitohondriji naj bi se razvili iz prednikov današnjih aerobnih bakterij (verjetno današnjih rikecij), kloroplasti pa iz prednikov današnjih cianobakterij, ki so jih privzele evkariontske celice in z njimi vzpostavile simbiontski odnos. Hipotezo med drugim podpirajo dejstva, da se oba omenjena organela delita neodvisno od delitve celice, imata lastno molekulo DNA, ki je zelo podobna prokariontski, imata 70S ribosome in lastno dvojno (mitohondrij) oz. trojno (kloroplast) membrano.
Torej ne, SSKJ, bakterije niso rastlinski organizmi brez klorofila. In kvečjemu kloroplasti izvirajo iz prednikov današnjih bakterij. Vsi organizmi pa evolucijsko gledano izvirajo iz prokariontov, ki nikakor niso rastlinski.
In veliko bolj uporabljen izraz kotbakterije mlečnega kisanjaje mlečnokislinske bakterije.
Jej jogurt in postani kulturen. V prenesenem in dobesednem pomenu. Znanstveniki so namreč odkrili, da probiotične bakterije (v tem primeru Lactobacillus rhamnosus) vplivajo na boljše počutje miši (in morda tudi nas). V krvi so namreč imele manjšo količino stresnega hormona in so bile tako bolj umirjene (1). Tudi raziskava iz leta 2010 na podganah in zdravih prostovoljcih kaže na to, da ima oralni vnos probiotičnih bakterij anksiolitičen (pomirjajoč) učinek na podgane in vpliva na naše boljše psihično stanje (2). Morda lahko s probiotiki zdravimo tudi depresijo?
Poliovirusje preprosto zgrajen virus iz družine pikornavirusov. Je majhen virus z ikozaedrično kapsido, brez ovojnice in z enoverižnim (+) RNA genomom. Je litični virus, ki lahko iz krvi vstopa v centralni živčni sistem in povzroča poliomielitis (otroško ohromelost, paralizo) pri ljudeh in drugih primatih. Večina okužb poteka asimptomatsko, lahko so prisotni vročina, glavobol in bruhanje, hujša zapleta pa sta paraliza in pareza (omrtvelost). Paraliza največkrat prizadene spodnje okončine, lahko pa vodi tudi v smrt. Zdravila za otroško paralizo ni, preventiva pred okužbo je cepljenje.
Virus se prenaša predvsem po fekalno-oralni poti, prisoten je v slini in blatu in se hitro in uspešno prenaša. Je enterovirus, ki je precej odporen proti zunanjim dejavnikom, kot je kisel pH v želodcu, in tako preživi prehod skozi želodec do črevesja, kjer se razmnožuje (razmnožuje se tudi v limfatičnem tkivu žrela). Virus lahko nato vstopi v centralni živčni sistem in lizira nevrone, kar se navzven kaže kot paraliza.
Poliomielitis je ena prvih poznanih bolezni. Na sliki relief iz egipčanske grobnice iz Devetnajste dinastije (1342–1197 pr. n. št.), ki prikazuje duhovnika z deformacijo stopala, značilno za poliomielitis.
Cepljenje proti otroški paralizi(cepivo Polio)je del obveznega cepljenja otrok. Potek cepljenja: štirikratno cepljenje hkrati s kombiniranim cepivom Di-Te-Per in Hepatitis B cepivom (proti davici, tetanusu, oslovskem kašlju, otroški paralizi in hepatitisu B) v 3. mesecu starosti, v 4.–5. mesecu starosti, v 6. mesecu starosti, okoli 18. meseca starosti.
V primeru izkoreninjenja otroške paralize bi bila to tretja uspešno izkoreninjena bolezen – za virusom črnih koz (l. 1977) in govejo kugo (l. 2010). Za izkoreninjenje se zavzema WHO s projektom Global Polio Eradication, ki želi bolezen izbrisati do konca leta 2012, vendar trenutno stanje ni nič kaj obetavno. Virus je namreč še vedno endemičen v Afganistanu, Indiji, Nigeriji in Pakistanu, ponovno porajajoč pa v Kongu in Čadu. Število obolelih je v letu 2010 znašalookoli 1000 (1).
Poliovirus pa je tudi prvi virus, ki so ga de novo sintetizirali v laboratoriju leta 2002. Sintetični poliovirus naj bi bil enak naravnemu poliovirusu in je prav tako povzročil paralizo in smrt pri poskusnih miših kakor njegova naravna različica (2, 3).
Bi se radi (ponovno) seznanili z osnovami določene vede oz. teme? Ste na primer pozabili princip mitoze in mejoze? The Khan Academy ponuja brezplačne kratke in lahko razumljive video predstavitve tem s področja matematike, zgodovine, financ, kemije, biologije, astronomije, ekonomije in računalništva.
Ugani kdo: potrpežljiv, ustvarjalen, pozoren na podrobnosti, obožuje reševanje ugank ...
To je seveda mikrobiolog! Več o tem, kakšen je poklic mikrobiologa, tukaj.
Mikrobiolog je znanstvenik, ki preučuje mikrobe (bakterije, arheje, glive, protiste) in njihov vpliv na svet okoli njih.
Narava sama naredi najlepše oblike, ki se držijo določenih geometrijskih vzorcev. Znano pa je, da prav simetrija v človeku ustvarja občutek estetskosti. Tudi mikrobi tvorijo lepe oblike in vzorce na svoji površini, kar lahko vidimo predvsem iz fotografij z elektronskim mikroskopom. Za opazovanje njihove površine je na primer najprimernejši vrstični elektronski mikroskop.
Lepoto v mikrobih je prepoznal tudi umetnik Luke Jerram in se odločil ustvariti čudovite mikrobe iz stekla. Ustvaril je najrazličnejše bakterije, viruse in protiste, še vedno pa ustvarja nove skulpture. Razstavlja jih po različnih mestih po svetu, celo na beneškem bienalu. Skulpture nas opomnijo na lepoto, ki jih ti mikrobi imajo, hkrati pa na njihovo smrtonosno plat, saj so mnoge izmed njih povzročiteljice smrtonosnih bolezni.
Od leve proti desni: virus črnih koz, neznana bodoča mutacija virusa in virus HIV
Bakteriofag T4, eden prvih odkritih bakteriofagov. Okužuje bakterijo Escherichia coli in ima kompleksno simetrijo. Opazimo lahko ikozaedrično glavo, vrat in pritrjevalne izrastke (nožice).
Bono, frontman skupine U2, promovira organizacijo Malaria no more, katere namen je preprečiti smrti zaradi malarije do leta 2015. Ob njem skulptura povzročitelja najhujše oblike malarije, protista Plasmodium falciparum, ki ga prenašajo komarji rodu Anopheles. Zaradi malarije vsako leto umre 781.000 ljudi predvsem v Afriki.
Kateri mikrobiolog ne bi želel imeti teh skulptur v svoji vitrini? Še več fotografij skulptur in njihove podrobnejše opise si lahko ogledate na umetnikovi strani.
Virusom že od samega odkritja pripisujemo same negativne lastnosti, saj so mnogi od njih povzročitelji hudih bolezni (steklina, AIDS, hepatitisi …). Vendar pa je veliko virusov v simbiozi s svojim gostiteljem, ki ni nujno škodljiva za gostitelja – bodisi v mutualističnem (sožitje, pri katerem imajo vsi udeleženci korist), simbiogenem (simbiogen organizem nastane z združitvijo dveh simbiontskih organizmov), komenzalnem (komenzalizem ali priskledništvo je simbioza, ko ima ena od udeleženih vrst korist, druga pa ne koristi ne škode) ali pa antigonističnem (eden od udeležencev ima korist na račun drugega, ki trpi škodo) odnosu. Poznamo tudi pogojni mutualizem, ko ima gostitelj od virusa korist le v določenih razmerah.
Kakšno korist lahko ima gostitelj od virusa? Virusi lahko:
-atenuirajo (preprečijo) bolezni, ki jih povzročajo drugi patogeni
-ubijejo tekmece
-pomagajo pri adaptaciji na hude spremembe v okolju
-sodelujejo pri kompleksnih interakcijah med več vrstami
Nekateri virusi so postali sestavni del gostitelja v procesu simbiogeneze (združitve dveh simbiontskih entitet v eno), ki naj bi bila tudi način virusne speciacije.
Parazitoidne ose, polidnavirusi in ličinke gosenic
Deli virusne DNA, pomembni za replikacijo polidnavirusov in njihovo sestavljanje, so postali sestavni del genoma os. Nekateri take viruse sploh ne smatrajo več za običajne viruse.
Polidnavirusi v virione vključujejo tudi osine gene, ki se izražajo po tem, ko osa okuži živo ličinko gosenice. S prenosom jajčeca v ličinko se prenesejo tudi virusi, ki izražajo nekatere osine gene, pomembne za preprečitev enkapsulacije jajčeca s strani ličinke, ki bi sicer preprečila nadaljnji razvoj jajčeca. Tako se zaradi virusa osino jajčece v ličinki lahko razvija.
Tulip breaking virus
Tulip breaking virus (TuBV) uvrščamo v družinoPotyviridae, ki so filamentozni rastlinski virusi brez ovojnice. Imajo pozitiven linearen enoverižen RNA genom.
Tulip breaking virus (TuBV) povzroča pri tulipanih nastanek značilnih belih in rumenih prog oz. lis na rdečih ali rožnatih tulipanih, zaradi katerih so našim očem še posebej privlačni. One's pain can be another one's pleasure, in tako je tudi pri tulipanih in ljudeh, saj tulipani, okuženi s TuBV, navadno kažejo manjšo živahnost in ne preživijo veliko generacij, saj se slabše propagirajo. To je verjetno razlog, da danes ni potomcev najlepših primerkov tulipanov iz obdobja tulipomanije, npr. sorte Semper Augustus,saj so bili najverjetneje okuženi s tem virusom. TuBV torej ni ravno mutualističen virus. Razlog v nastanku lis tiči v tem, da se TuBV vpleta v sintezo pigmentov in povzroči nastanek lis. Virus se sicer prenaša med rastlinami z listnimi ušmi.
Danes je prodaja inficiranih tulipanov v nekaterih državah celo prepovedana, tulipane z lepimi vzorci pa gojijo s križanjem (razlog za lepe vzorce na cvetnih listih je genetski in ne infekcija s TuBV).
Semper Augustus je kultna sorta tulipanov, ki je bila v času tulipomanije na Nizozemskem (manija, ki se lahko primerja z zlato mrzlico v Kaliforniji) l. 1633 prodana v enem primerku za rekordnih 5500 florinov, znesek, za katerega se je v Amsterdamu dalo kupiti hišo ob kanalu.
Obstaja torej že kaj nekaj odkritih mutualističnih virusov, še več odkritij pa je pred nami, zato bi morali opustiti prepričanje, da so vsi virusi škodljivi. Več primerov mutualističnih virusov si poglejte v članku The good viruses: viral mutualistic symbioses.
Največja Hollywoodska noč je že mimo in kipci za najboljše filme za leto 2010 so že podeljeni. Nič nepričakovanega, najboljši film je Kraljev govor, oskarja za glavno moško vlogo si je prislužil Colin Firth, za glavno žensko vlogo pa Natalie Portman.
Bolj kot sama podelitev kipcev pa me je navdušil tale članek. To je ta povezanost znanosti in umetnosti, o kateri govorim, in katere si želim!
Kako dobiti 500 milijonov prijateljev z majhno amigdalo
Znanstveniki so ugotovili, da naj bi bil volumen amigdale – skupka nevronov poleg hipokampusa velikosti mandlja – pozitivno povezan z velikostjo in kompleksnostjo posameznikovega »socialnega omrežja«. Pomagala naj bi nam npr. pri razbiranju čustev na podlagi obrazne mimike posameznika.
Kraljev lizosom
Razlog(i) za jecljanje še vedno ni pojasnjen in je očitno kompleksen. Raziskave na dvojčkih kažejo, da je jecljanje v 60 % podedovano, odkrili pa so tudi prve generične faktorje, povezane z jecljanjem in tako odkrili povezanost med jecljanjem in potovanjem proteinov v lizosom. Najmočneje povezana z jecljanjem je bila mutacija v genu za GlcNAc-fosfotransferazo.
Proteini, namenjeni v lizosom, se morajo procesirati v endoplazmatskem retikulumu in v Golgijevem aparatu, kjer dobijo signal za lizosom, tj. manoza-6-fosfat. GlcNAc-fosfotransferaza je vpletena v prvi stopnji tega transporta.
Avtorica pa se posveti tudi filmoma 127 ur in Črni labod.
