Ko bom velik ...

Ko bom velik,

bom arhejolog in ne arheolog –

arheje preučeval v upanju,

da bi tudi sam nekoč

metanogenec postal

ali pa se vsaj z lastno domeno pobahal.

Morda postanem blastač,

da Blast bo moj program,

za katerim presedel bom cel dan.

Še sebe vrgel bom v iskalec podobnosti,

če podobnost bo 100-odstotna,

imel bom enojajčnega dvojčka!

Morda odidem med umetnike,

takrat slikal bom 3-D strukture beljakovin,

na roke primerjal sekvence,

kot se za umetnika spodobi,

čeprav smo v računalniški dobi.

Ker jaz sem nostalgik za časi, ki so bili,

za časi, ki jih komaj poznam,

a jih več ni.

Ali pa režiser biofilmov

s srečnim koncem utegnem postati,

kajti kdo ve –

morda še človeku koristno združbo

uspe mi odkriti.

Mogoče pa krotilec

patogenih mikrobov postanem –

takrat nosil bom kombinezon,

se počutil kot astronavt,

živel v strahu, da mikrobi

mi zadajo knock-out.

Morebiti – morda – mogoče –.

Björk - Virus

The perfect match, you and I,
you fail to resist 

my crystalline charm. 

(celotno besedilo)

Ne veš, kdo je Björk? Too bad ...

Lord Alfred Tennyson - The Lady of Shalott

And down the river's dim expanse

Like some bold seer in a trance,
Seeing all his own mischance—
With glassy countenance
Did she look to Camelot.
And at the closing of the day
She loosed the chain, and down she lay;
The broad stream bore her far away,
The Lady of Shalott.

(part IV)

John William Waterhouse - The Lady of Shalott (1888)
olje na platno
prerafaeliti

Izkoreninjenje poliovirusa do konca leta 2012 – misija nemogoče?

Poliovirus je preprosto zgrajen virus iz družine pikornavirusov. Je majhen virus z ikozaedrično kapsido, brez ovojnice in z enoverižnim (+) RNA genomom. Je litični virus, ki lahko iz krvi vstopa v centralni živčni sistem in povzroča poliomielitis (otroško ohromelost, paralizo) pri ljudeh in drugih primatih. Večina okužb poteka asimptomatsko, lahko so prisotni vročina, glavobol in bruhanje, hujša zapleta pa sta paraliza in pareza (omrtvelost). Paraliza največkrat prizadene spodnje okončine, lahko pa vodi tudi v smrt. Zdravila za otroško paralizo ni, preventiva pred okužbo je cepljenje.

Virus se prenaša predvsem po fekalno-oralni poti, prisoten je v slini in blatu in se hitro in uspešno prenaša. Je enterovirus, ki je precej odporen proti zunanjim dejavnikom, kot je kisel pH v želodcu, in tako preživi prehod skozi želodec do črevesja, kjer se razmnožuje (razmnožuje se tudi v limfatičnem tkivu žrela). Virus lahko nato vstopi v centralni živčni sistem in lizira nevrone, kar se navzven kaže kot paraliza.

Poliomielitis je ena prvih poznanih bolezni. Na sliki relief iz egipčanske grobnice iz Devetnajste dinastije (1342–1197 pr. n. št.), ki prikazuje duhovnika z deformacijo stopala, značilno za poliomielitis.

Cepljenje proti otroški paralizi (cepivo Polio) je del obveznega cepljenja otrok. Potek cepljenja: štirikratno cepljenje hkrati s kombiniranim cepivom Di-Te-Per in Hepatitis B cepivom (proti davici, tetanusu, oslovskem kašlju, otroški paralizi in hepatitisu B) v 3. mesecu starosti, v 4.–5. mesecu starosti, v 6. mesecu starosti, okoli 18. meseca starosti.

V primeru izkoreninjenja otroške paralize bi bila to tretja uspešno izkoreninjena bolezen – za virusom črnih koz (l. 1977) in govejo kugo (l. 2010). Za izkoreninjenje se zavzema WHO s projektom Global Polio Eradication, ki želi bolezen izbrisati do konca leta 2012, vendar trenutno stanje ni nič kaj obetavno. Virus je namreč še vedno endemičen v Afganistanu, Indiji, Nigeriji in Pakistanu, ponovno porajajoč pa v Kongu in Čadu. Število obolelih je v letu 2010 znašalo okoli 1000 (1). 

Poliovirus pa je tudi prvi virus, ki so ga de novo sintetizirali v laboratoriju leta 2002. Sintetični poliovirus naj bi bil enak naravnemu poliovirusu in je prav tako povzročil paralizo in smrt pri poskusnih miših kakor njegova naravna različica (2, 3).

YouTube: The Khan Academy

Bi se radi (ponovno) seznanili z osnovami določene vede oz. teme? Ste na primer pozabili princip mitoze in mejoze? The Khan Academy ponuja brezplačne kratke in lahko razumljive video predstavitve tem s področja matematike, zgodovine, financ, kemije, biologije, astronomije, ekonomije in računalništva.

Poklic mikrobiologa

Ugani kdo: potrpežljiv, ustvarjalen, pozoren na podrobnosti, obožuje reševanje ugank ...
To je seveda mikrobiolog! Več o tem, kakšen je poklic mikrobiologa, tukaj.

Mikrobiolog je znanstvenik, ki preučuje mikrobe (bakterije, arheje, glive, protiste) in njihov vpliv na svet okoli njih.

O ošpicah in pomembnosti cepljenja

Sedaj, ko so se po desetih letih odsotnosti v Sloveniji ponovno pojavile ošpice (angl. measles, rubiola), smo se vsi (upam) vprašali, ali smo cepljeni proti tej bolezni oz. ali smo jo preboleli – v obeh primerih smo namreč proti bolezni doživljenjsko zaščiteni. Vendar – kaj točno sploh so ošpice? Sem kot otrok prebolel ošpice, norice, rdečke, šesto bolezen ali kaj drugega?

Ošpice so pogoste predvsem pri majhnih otrocih in so sorazmerno mila bolezen (v območjih z zmernim podnebjem), v tropskih krajih pa so še vedno pogost vzrok smrti pri otrocih (k temu naj bi prispevala predvsem podhranjenost prebivalstva). V deželah v razvoju zaradi ošpic še vedno umre milijon podhranjenih otrok na leto..

Običajni bolezenski znaki so nahod, kašelj, povišana telesna temperatura, vnetje očesne veznice in rdečkasti izpuščaji. 

Ošpice povzroča virus ošpic iz družine paramiksovirusov. Gre za virus z enovijačnim RNA genomom in vijačno simetrijo. V tarčno celico vstopa z zlitjem, izstopa pa z brstenjem. Virus se namnoži v bezgavkah, nato pa iz mononuklearnih celic vstopi v kri. S krvjo se nato razširi do tarčnih organov, ki so koža, ledvice, pljuča, žleze slinavke, nosna in ustna sluznica, ušesa, črevesje ter celo možgani, kjer lahko virus povzroči redko kronično vnetje možganske ovojnice, imenovano subakutni sklerozni encefalitis (SSPE). Za virus ošpic je torej značilna generalizirana okužba.  

Tarčni organi in zapleti, ki jih virus ošpic povzroča. 
*Krup je obloga v grlu, ki lahko bolnika zaduši

Povprečna inkubacijska doba je 14 dni, možna pa je tudi zelo dolga inkubacijska doba (t. i. počasni virus), ki je redka in se kaže v okužbi centralnega živčevja – taka okužba je smrtna. Za ošpice so značilni makulopapulozni izpuščaji (eksantem) na koži, spremljajo pa jih tudi izpuščaji na ustni sluznici (enantem), imenovani Koplikove pege, ki se pojavijo dan ali dva pred kožnimi izpuščaji. Makulopapularne izpuščaje povzročajo citotoksični limfociti T, ki uničujejo okužene celice. Pojav izpuščajev je tako znak učinkovitega imunskega odziva in okrevanja; pri osebah z oslabljenim imunskim sistemom se izpuščaji ne pojavijo. Ošpice so izredno nalezljiva bolezen. Značilen je dvofazni potek bolezni: prodromalni fazi s splošnimi znaki in značilnimi Koplikovimi pegami po ustni sluznici, čez 14 dni pa sledi obdobje generaliziranega makulopapuloznega izpuščaja z visoko vročino, ki traja sedem dni. V prodromalni in akutni fazi je virus prisoten v vseh telesnih tekočinah (tudi respiratornih izločkih) in se prenaša kapljično, v gostitelja pa vstopa preko očesne ali ustne sluznice. Okužimo se torej lahko z vdihovanjem virusnih delcev ali pa neposrednim vnosom virusa v telo, npr. z roko v usta (podrobnejši opis načinov prenosa tukaj).

Cepivo MMR, tj. cepivo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, se je pojavilo v šestdesetih letih 20. stoletja. Od leta 1990 v Sloveniji poteka množično »obvezno« cepljenje osnovnošolcev z MMR, ki je edini (!) razlog za drastično zmanjšanje obolelih povsod po svetu in desetletno odsotnost virusa v Sloveniji. Otroke prvič cepijo pri 12 mesecih starosti in ponovno pri petih letih starosti. Splošne značilnosti omenjenih bolezni in cepiva lahko preberete tukaj. S precepljenjem celotne populacije bi dosegli popoln izbris (izkoreninjenje) virusa ošpic, kakor so to dosegli leta 1997 z virusom črnih koz in se trudijo doseči s poliovirusom. Na kakšen način jim (nam) je to uspelo? S CEPLJENJEM!

Morda ste slišali za polemiko, povezano s cepivom MMR, ki naj bi povzročalo avtizem. Naj povem, da je bila vsakršna povezanost cepiva z avtizmom ovržena, saj je Andrew Wakefield, avtor raziskave, objavljene v letu 1998, med drugim prikazal lažne rezultate, s katerimi je želel dokazati tudi povezanost z avtističnim enterokolitisom (motnjo, ki si jo je izmislil kar sam). Posledica njegove lažne raziskave pa je bil znaten upad precepljenosti prebivalstva z MMR in izbruhi ošpic ter mumpsa (1, 2, 3). Na Irskem so ošpice zaradi neprecepljenosti v letu 2000 zahtevale tri smrtne žrtve (4). 

Jaz sem preveril in sem bil cepljen z MMR. Pa vi?