Biošale #1

·         Znanstvenik se z ženo vozi po podeželju.
Žena reče: »O poglej! Te ovce so ostrižene!«
»Da,« pravi znanstvenik. »Po tej strani.«

·         Kako ješ DNA špagete?

-          Z replikacijskimi vilicami.

·         Kako se imenuje vodja tolpe biologov?

-          Jedro.

·         Kaj je biokemik storil s svojima dvojčkoma?

-          Krstil je prvega in shranil drugega kot kontrolo.

·         Jej jogurt in postani kulturen.

·         Tezaver je starinski plazilec z odličnim besednim zakladom.

·         Ena poskusna miška drugi: »Tako dobro sem natrenirala svojega znanstvenika, da mi ob vsakem pritisku na gumb da prigrizek!«

·         Biologija je edina veja, kjer imata delitev in pomnoževanje enak pomen.

·         Vodič po moderni znanosti:

Če je zeleno ali se premika, je biologija.

Če ima vonj, je kemija.

Če ne deluje, je fizika.

·         Iz znanstvenega vidika se res tvoje celice zamenjajo v sedmih letih, vendar si iz pravnega vidika še vedno poročen. 

Poletna romanca

Morje in neznosna vročina. Ravno, ko se je hotel osvežiti v morju, pa iz vode pride Ona. Zagorela, s telesom za naslovnico (moških) revij in z dolgimi plavimi lasmi, ki jih je igrivo zavihtela kakor pes, ki se moker otrese. (Baywatch?)

»Oprosti, žoga mi je po nesreči zletela vate …«

»Je že v redu,« se mu nasmehne. Njena belina zob ga zaslepi še bolj kot njeno zagorelo telo.

»Bi želela na kavo?«

Bil je to začetek poletne romance. Zvečer oba kipita od strasti. Sla je bila vsaj takrat neobvladljiva za oba. (Kakšen vonj ima sla?) Ljubila sta se pod borovci. (Morda tisti lesnat vonj po borovcih, pomešan z vonjem morja.)

Kasneje ni mogla zaspati. Žalostna je razmišljala, kako mu povedati, da že jutri odhaja. (There's no easy way of saying this, but…) Zamolčala mu bo resnico in ga pustila v miru spati. A kaj naj mu podari, kar bi ga lahko vselej spominjalo na njiju in Tisti večer? Kaj bi lahko bilo hkrati trajno in osebno? Nakit bi sigurno izgubil in še nosil ga ne bo. Hlačke? Ne, materialne stvari ne bodo zapolnile njune praznine.

Naslednji dan se je prebudil sam. Z zlomljenim srcem odide v kopalnico. Zave se doživljenjskega darila, kaj mu ga je pustila.

Bil je to herpes.

Ljubila sva se; bil to je čas cveteč,

to bila je vesela vesna,

zdaj ni več, ta čas je preč,

in modra sva oba in resna. 

Josip Murn Aleksandrov - Ljubila sva se

Ko bom velik ...

Ko bom velik,

bom arhejolog in ne arheolog –

arheje preučeval v upanju,

da bi tudi sam nekoč

metanogenec postal

ali pa se vsaj z lastno domeno pobahal.

Morda postanem blastač,

da Blast bo moj program,

za katerim presedel bom cel dan.

Še sebe vrgel bom v iskalec podobnosti,

če podobnost bo 100-odstotna,

imel bom enojajčnega dvojčka!

Morda odidem med umetnike,

takrat slikal bom 3-D strukture beljakovin,

na roke primerjal sekvence,

kot se za umetnika spodobi,

čeprav smo v računalniški dobi.

Ker jaz sem nostalgik za časi, ki so bili,

za časi, ki jih komaj poznam,

a jih več ni.

Ali pa režiser biofilmov

s srečnim koncem utegnem postati,

kajti kdo ve –

morda še človeku koristno združbo

uspe mi odkriti.

Mogoče pa krotilec

patogenih mikrobov postanem –

takrat nosil bom kombinezon,

se počutil kot astronavt,

živel v strahu, da mikrobi

mi zadajo knock-out.

Morebiti – morda – mogoče –.

Björk - Virus

The perfect match, you and I,
you fail to resist 

my crystalline charm. 

(celotno besedilo)

Ne veš, kdo je Björk? Too bad ...

Lord Alfred Tennyson - The Lady of Shalott

And down the river's dim expanse

Like some bold seer in a trance,
Seeing all his own mischance—
With glassy countenance
Did she look to Camelot.
And at the closing of the day
She loosed the chain, and down she lay;
The broad stream bore her far away,
The Lady of Shalott.

(part IV)

John William Waterhouse - The Lady of Shalott (1888)
olje na platno
prerafaeliti

Izkoreninjenje poliovirusa do konca leta 2012 – misija nemogoče?

Poliovirus je preprosto zgrajen virus iz družine pikornavirusov. Je majhen virus z ikozaedrično kapsido, brez ovojnice in z enoverižnim (+) RNA genomom. Je litični virus, ki lahko iz krvi vstopa v centralni živčni sistem in povzroča poliomielitis (otroško ohromelost, paralizo) pri ljudeh in drugih primatih. Večina okužb poteka asimptomatsko, lahko so prisotni vročina, glavobol in bruhanje, hujša zapleta pa sta paraliza in pareza (omrtvelost). Paraliza največkrat prizadene spodnje okončine, lahko pa vodi tudi v smrt. Zdravila za otroško paralizo ni, preventiva pred okužbo je cepljenje.

Virus se prenaša predvsem po fekalno-oralni poti, prisoten je v slini in blatu in se hitro in uspešno prenaša. Je enterovirus, ki je precej odporen proti zunanjim dejavnikom, kot je kisel pH v želodcu, in tako preživi prehod skozi želodec do črevesja, kjer se razmnožuje (razmnožuje se tudi v limfatičnem tkivu žrela). Virus lahko nato vstopi v centralni živčni sistem in lizira nevrone, kar se navzven kaže kot paraliza.

Poliomielitis je ena prvih poznanih bolezni. Na sliki relief iz egipčanske grobnice iz Devetnajste dinastije (1342–1197 pr. n. št.), ki prikazuje duhovnika z deformacijo stopala, značilno za poliomielitis.

Cepljenje proti otroški paralizi (cepivo Polio) je del obveznega cepljenja otrok. Potek cepljenja: štirikratno cepljenje hkrati s kombiniranim cepivom Di-Te-Per in Hepatitis B cepivom (proti davici, tetanusu, oslovskem kašlju, otroški paralizi in hepatitisu B) v 3. mesecu starosti, v 4.–5. mesecu starosti, v 6. mesecu starosti, okoli 18. meseca starosti.

V primeru izkoreninjenja otroške paralize bi bila to tretja uspešno izkoreninjena bolezen – za virusom črnih koz (l. 1977) in govejo kugo (l. 2010). Za izkoreninjenje se zavzema WHO s projektom Global Polio Eradication, ki želi bolezen izbrisati do konca leta 2012, vendar trenutno stanje ni nič kaj obetavno. Virus je namreč še vedno endemičen v Afganistanu, Indiji, Nigeriji in Pakistanu, ponovno porajajoč pa v Kongu in Čadu. Število obolelih je v letu 2010 znašalo okoli 1000 (1). 

Poliovirus pa je tudi prvi virus, ki so ga de novo sintetizirali v laboratoriju leta 2002. Sintetični poliovirus naj bi bil enak naravnemu poliovirusu in je prav tako povzročil paralizo in smrt pri poskusnih miših kakor njegova naravna različica (2, 3).