Zagaman faconetel!

Zdravstveni dom. V čakalnici poleg mene mlajši fant, vidno morbiden. Rdeč, zaripel, utrujen. Zasmrka in privleče ven robec. Usekne se vanj. Robec?! Mislil sem, da robce uporabljajo samo še babice. Tiste lepe, lastnoročno sešite. Ta pa še lep ni bil. Fant se pošteno usekne, vrne robec nazaj v žep jope ter ga zapre. Tako ja, spravi mikrobe na varno, ne pusti jim oditi! Bravo, še malo si nos obriši z rokavom jope, ja.

Kdaj si prenehal misliti, fantič? Ne veš, da je v tem tvojem smrklju polno virusov ali bakterij? Pa tudi če še nisi slišal za patogene mikroorganizme – se ti zdi higienično brisati nos z enim in istim robcem? Rad ponovno namočiš nos v lasten smrkelj? Ti podarim robčke? Cel paket robčkov stane 1 € …

Zakaj ljudje še vedno koristijo robce? Zagaman faconetel!

Faconetel (robec, ruta) je osrednja prispodoba pridige Na noviga lejta dan, ki jo je napisal Janez Svetokriški, pomemben predstavnik protireformacije in baroka na Slovenskem (17. stoletje, prva polovica 18. stoletja). Faconetel kot praktično darilo prerašča v dar spoznanja, kakšno ravnanje je primerno za srečen zakon.

Steklene skulpture mikroorganizmov

Narava sama naredi najlepše oblike, ki se držijo določenih geometrijskih vzorcev. Znano pa je, da prav simetrija v človeku ustvarja občutek estetskosti. Tudi mikrobi tvorijo lepe oblike in vzorce na svoji površini, kar lahko vidimo predvsem iz fotografij z elektronskim mikroskopom. Za opazovanje njihove površine je na primer najprimernejši vrstični elektronski mikroskop.

Lepoto v mikrobih je prepoznal tudi umetnik Luke Jerram in se odločil ustvariti čudovite mikrobe iz stekla. Ustvaril je najrazličnejše bakterije, viruse in protiste, še vedno pa ustvarja nove skulpture. Razstavlja jih po različnih mestih po svetu, celo na beneškem bienalu. Skulpture nas opomnijo na lepoto, ki jih ti mikrobi imajo, hkrati pa na njihovo smrtonosno plat, saj so mnoge izmed njih povzročiteljice smrtonosnih bolezni.

Od leve proti desni: virus črnih koz, neznana bodoča mutacija virusa in virus HIV

Bakteriofag T4, eden prvih odkritih bakteriofagov. Okužuje bakterijo Escherichia coli in ima kompleksno simetrijo.  Opazimo lahko ikozaedrično glavo, vrat in pritrjevalne izrastke (nožice).

Bono, frontman skupine U2, promovira organizacijo Malaria no more, katere namen je preprečiti smrti zaradi malarije do leta 2015. Ob njem skulptura povzročitelja najhujše oblike malarije, protista Plasmodium falciparum, ki ga prenašajo komarji rodu Anopheles. Zaradi malarije vsako leto umre 781.000 ljudi predvsem v Afriki.

Kateri mikrobiolog ne bi želel imeti teh skulptur v svoji vitrini?
Še več fotografij skulptur in njihove podrobnejše opise si lahko ogledate na umetnikovi strani. 

Al' prav se piše … #4

Dušikove baze v verigi DNA si lahko predstavljamo kot črke – določeno zaporedje baz tvori gen, določeno zaporedje črk pa besedo. Tako bi lahko mutacije v verigi DNA primerjali s pravopisnimi napakami in hitro ugotovili, da je analogija kar primerna, saj določena točkovna napaka oz. zamenjava ene črke včasih lahko pomeni povsem novo lastnost oz. besedo. Taki mutaciji bi genetiki rekli drugačnosmiselna mutacija, saj je novonastala molekula povsem drugačna od tiste, ki je nastajala pred mutacijo (kodon ima zapis za povsem drugačno aminokislino). Če primerjamo dušikove baze s črkami, je novonastala beseda dobila povsem drug pomen.

Primer: pod→pot

Pogosto pa slovnične napake niso usodne, kakor tudi niso nujno usodne razne (točkovne) mutacije. Glede na posledice, ki jo mutacije povzročajo, poznamo še nesmiselne, nevtralne in tih mutacije, in tukaj lahko ponovno potegnemo vzporednico s pravopisnimi napakami. Napačno zapisano besedo namreč najpogosteje kljub napakam vseeno razumemo, pa vendar se je potrebno držati pravopisnih pravil, saj preveč pravopisnih napak vodi v kaos in medsebojno nerazumevanje. Ta objava je namenjena preprečevanju pravopisnih napak s primerjavo le-teh z mutacijami.

Nemalokrat zapišemo kakšno črko preveč (insercija) ali premalo (delecija), včasih pa namesto določene (pravilne) črke zapišemo neko drugo (substitucija).

Pogoste pravopisne napake, primerjane s tipi mutacij:

insercije (vključitve) e-ja: decembrski (pravilno)→ decemberski

insercije j-ja: oglišče (pravilno)→ ogljišče

obsežnejše insercije: kozmopolitski (pravilno)→ kozmopolitanski

delecije (izbrisi) j-ja: dolenjski (pravilno)→ dolenski

substitucije (zamenjave): usesti se (pravilno)→ vsesti se

Še nekaj pogostih napak (zapisane besede so pravilne):

insercije	delecije	substitucije
popoln, smiseln, domiseln	nadaljnji	naraščajoč, ponavljajoč (se), zavajajoč
smotrn, klavrn, zoprn	daljni (nedol.: daljen)	hrenovka
ministrstvo, ministrski, registrski, magistrski	okolijski, okoljski	štampiljka
Ljubljančan, ljubljanski, Koprčan	domišljijski	poudariti
manko	življenjski	usesti se
bergla	neumesten	vstati (se)
oglišče	izziv, izzvati, izzivati
kozmopolitski	pomanjkljiv, pomanjkljivost
izid

Velikokrat se sprašujemo po spolu pri naslednjih besedah:

-          mladež: ženski spol, ednina

-          živež: moški spol, ed.

-          mrčes: m. sp., ed.

-          punče, dekle: sr. sp., ed.

-          otroče: sr. sp., ed.

Pogosto napačno krajšane besede (pozor pri presledkih):

-          tj. (to je)

-          t. i. (tako imenovani – pišemo s presledkom)

-          univ. dipl. mikrob.

-          s. p.,  d. o. o.,  d. d.

-          l.r. (lastnoročno)

Poznavanje pravopisa ni preprosta reč in ni nekaj samoumevnega niti za jezikoslovce, kaj šele za nas nejezikoslovce. Vendar pa je jezik temeljno sredstvo sporazumevanja in pokazatelj naše omikanosti in kultiviranosti.

Jezik je eden od temeljev človekove omike. Negujmo ga.

Zakaj se mikrobiologi ne poljubljamo