Biošale v sliki #1

		OGLED DIAPROJEKCIJE PRENESI VSE

YouTube: The Inner Life of the Cell

Čudovita kratka animacija, ki prikazuje številna ključna dogajanja znotraj evkariontske celice.

Emily Dickinson - How happy is the little Stone

How happy is the little Stone
That rambles in the Road alone,
And doesn't care about Careers
And Exigencies never fears—
Whose Coat of elemental Brown
A passing Universe put on,
And independent as the Sun
Associates or glows alone,
Fulfilling absolute Decree
In casual simplicity—

Emily Dickinson

(1830–1886)

Ničevnost

Tam daleč vzklije spora ničevnosti.

Tristo let je spala in še tristo let spala bi,

a nekaj ne dá ji spati,

iskrica življenja vendarle v njej tli.

Za koga se budi iz tega zimskega spanja?

Za koga, ko vendar ničevnost

vsevprek jo je zaznamovala?

Mar vzklila v vsej svoji lepoti bi,

če nikogar na tem svetu ni?

Se budi za tvoje nič, za moje nič?

Budi se za zlato sonce

in za zeleni list!

Budi se in budila se bo,

dokler v sporo néčesa

spremenila se bo.

Probiotične bakterije vplivajo na naše boljše počutje

Jej jogurt in postani kulturen. V prenesenem in dobesednem pomenu. 
Znanstveniki so namreč odkrili, da probiotične bakterije (v tem primeru Lactobacillus rhamnosus) vplivajo na boljše počutje miši (in morda tudi nas). V krvi so namreč imele manjšo količino stresnega hormona in so bile tako bolj umirjene (1). 
Tudi raziskava iz leta 2010 na podganah in zdravih prostovoljcih kaže na to, da ima oralni vnos probiotičnih bakterij anksiolitičen (pomirjajoč) učinek na podgane in vpliva na naše boljše psihično stanje (2). 
Morda lahko s probiotiki zdravimo tudi depresijo? 

Srečko Kosovel – Z delom gradimo

Z DELOM GRADIMO

Z delom gradimo
svojo bodočnost.
Skale valimo
za stavbo njeno,
belo bleščečo, zlato ognjeno.
In molčimo.

Od upov zlatih
bleščijo stolpovi,
ob njenih vratih
vélike Sanje
kakor ognjenega morja bleščanje
v plamenih zlatih.

In naše delo je trd granit
in naše sanje so suho zlato
in naše sanje niso privid.
Bodočnost je tistega, ki veruje v njo.

Srečko Kosovel

(1904–1926)

Srečko Kosovel – Balada

BALADA

(Richepinov motiv)

Živel nekoč je mlad fantič

in ljubil, ljubil je dekle,

a ona ga ni ljubila nič.

In rekla mu je: do jutri tu

mora biti srce tvoje matere,

da ga vržem svojemu psu.

In šel je k materi in jo ubil,

srce ji izdrl in je zbežàl,

da ne bi roka zamudíl.

Tekoč se je povračal tja

in sredi poti je pal, je pal

in iz roke srce mu je palo na tla.

In ko je srce na tleh ležalo,

ko je ležalo sámo takó,

čul je, kako ga je vprašalo.

In zaječalo od bolečin

je materino srce, vprašalo:

»Si se ranil hudó, moj sin?«

Srečko Kosovel

(1904–1926)

The Ballad of the Speaking Heart (La Chanson d' Marie-des-Anges)

   A poor lad once and a lad so trim
   Gave his love to her that loved not him

   And says she, 'fetch me tonight you rogue'
   Your mother's heart to feed my dog!

   To his mother's house went that young man
   Killed her and took the heart, and ran.

   And as he was running look you he fell
   And the heart tolled to the ground as well.

   And the lad, as the heart was was a-rolling heard
   That the heart was speaking and this was the word

   The heart was a weeping and crying so small
   'Are you hurt my child, are you hurt at all?'

Jean Richepin

(1849–1926)