četrtek, 31. marec 2011

20 misli Rudija Kerševana

Dan se nasmehne tistemu, ki se mu zna nasmehniti.

Veliki ljudje zmorejo skromnost in rastejo na tankih steblih, da se lahko sklonijo k zemlji, ker se zavedajo, da iz nje rastejo.

Ne želim si premagati drugih. Želim si premagati sebe. Telo naj ječi, a duh naj kraljuje.

Za spoznanje, da v življenju malo potrebujemo, moramo veliko žrtvovati.

Neko jutro sonce ni in ni vzšlo. Izza gore, kjer je običajno vzhajalo, se je močno svetlikalo. Odšel sem tja in zagledal sonce, ki je padlo na tla. Tak je videti človek, ki je poln ljubezni, a je nima komu dati.

Jaz sem sam. Tako sam, da bi zaledenela deževna kapljica v poletnem dnevu, če bi zaznala mojo samoto.

Nenehno razmišljanje o stvareh, ki bi jih radi razumeli, ustvarja mogočno reko, polno želja in hotenj po vedeti. Z njo namakamo svoje puščobne pokrajine, na katerih včasih vzklije seme in zraste drevo novih spoznanj.

Kdor misli, da je pamet dar narave, naj še enkrat razmisli.

Opiši tudi drugim svoje potovanje, da bodo spoznali postajo, na kateri čakaš.

So ljudje, ki bi lahko bili bogovi, in ljudje, ki mislijo, da so, a niso niti ljudje.

Veliko bi naredili zase, če bi vsaj za pet minut izstopili in pogledali, kam potujemo.

Obogatimo svoje življenje. Ne s stvarmi, ki imajo vrednost, ampak s stvarmi, ki so vrednota.

Objeti od stvari smo stisnjeni. Objeti od človeka ljubljeni. 

Morda je naša usoda nekje zapisana. Od nas pa je odvisno, kako jo preberemo. 

Kdor drvi k stvarem, prepričan, da ga bodo osrečile, spregleda stvari, brez katerih ne bo nikoli srečen. 

Poskus, da bi iz psa naredili mačko, je uspel nekemu blaznežu, ki je živel v deset milijonskem mestu. Poskus, da bi iz človeka naredili Človeka, traja že od njegovega nastanka, a noče in noče uspeti. 

Vlak, ki se ne ustavi na postaji, ne zapiska, preden zdrvi v predor in se nikoli ne spočije na stranskem tiru, se mi zdi kot sodoben človek; naprava, ki ne ve, kam drvi. 

Vse, kar je v letu ptice, je v srcu človeka, ki ljubi.

Med največje hitrosti spada tista, s katero človek zapre človeku vrata, ko ga ne potrebuje več.
Kdor ne potrebuje nikogar, ne potrebuje niti samega sebe.

torek, 29. marec 2011

Al' prav se piše … #3

Pravilno
Napačno
virusi z RNA oz. DNA (genomom)
RNA virusi, DNA virusi
usedanje, usedlina
vsedanje, vsedlina
mikrotitrska plošča
mikrotiterska, mikrotitracijska plošča
protitelesa proti nečemu
protitelesa za nekaj
eksponencialna (logaritmična) faza
eksponentna (logaritemska) faza
kompetentna celica (celica, zmožna transformacije), kompetenčni geni
kompetenčna celica, kompetentni geni
po Gramu pozitivne (grampozitivne), po Gramu negativne (gramnegativne) bakterije
Po Grammu pozitivne (Gram-pozitivne), po Grammu negativne (Gram-negativne) bakterije
(cito)plazemski
(cito)plazmatski
endoplazemski retikulum
endoplazmatski retikel
matrica (matrična DNA)
matrika (= matem.)
raztopina
rastopina
virulenten (sev, dejavnik)
virulenčen
absorbcija, absorpcija, absorbcijski, absorpcijski
/


Pravopisna določila (Vir: Biokemijski slovar)

napačno
priporočeno
razlaga
5 min inkubacija
5-minutna inkubacija
5 min pomeni 5 minut, ne pa 5 minuten
0.15 mM
0,15 mM
slovenščina uporablja decimalno vejico, ne pike
10% glicerol
10-odstotni glicerol
10% pomeni 10 odstotkov, ne 10-odstotno
obr/min
vrt./min
vrt. je okrajšava za vrtljaje in ni enota v merskem sistemu
gama žarki
žarki gama, g -žarki
za gr. črko g je vezaj; sicer pišemo najprej samostalnik, potem določilo
10 ml steklenička
10 ml-steklenička ali steklenička (10 ml)
brez vezaja pomeni '10 mililitrov steklenička'

Naj dodam, da lahko 10-odstotni glicerol po Slovenskem pravopisu zapišemo krajše tudi kot 10-% glicerol.

Pazi tudi na:
Vse besede s –cit so moškega spola (fagocit, levkocit …).
Prenaša se povzročitelj bolezni in ne bolezen.
Cepimo se proti določeni bolezni in ne proti določenemu virusu, saj se proti neki bolezni cepimo z (oslabljenim) virusom.

Povezave:

sobota, 05. marec 2011

Virusni mutualizem

Virusom že od samega odkritja pripisujemo same negativne lastnosti, saj so mnogi od njih povzročitelji hudih bolezni (steklina, AIDS, hepatitisi …). Vendar pa je veliko virusov v simbiozi s svojim gostiteljem, ki ni nujno škodljiva za gostitelja – bodisi v mutualističnem (sožitje, pri katerem imajo vsi udeleženci korist), simbiogenem (simbiogen organizem nastane z združitvijo dveh simbiontskih organizmov), komenzalnem (komenzalizem ali priskledništvo je simbioza, ko ima ena od udeleženih vrst korist, druga pa ne koristi ne škode) ali pa antigonističnem (eden od udeležencev ima korist na račun drugega, ki trpi škodo) odnosu. Poznamo tudi pogojni mutualizem, ko ima gostitelj od virusa korist le v določenih razmerah.
Kakšno korist lahko ima gostitelj od virusa? Virusi lahko:
-          atenuirajo (preprečijo) bolezni, ki jih povzročajo drugi patogeni
-          ubijejo tekmece
-          pomagajo pri adaptaciji na hude spremembe v okolju
-          sodelujejo pri kompleksnih interakcijah med več vrstami
Nekateri virusi so postali sestavni del gostitelja v procesu simbiogeneze (združitve dveh simbiontskih entitet v eno), ki naj bi bila tudi način virusne speciacije.
Parazitoidne ose, polidnavirusi in ličinke gosenic
Deli virusne DNA, pomembni za replikacijo polidnavirusov in njihovo sestavljanje, so postali sestavni del genoma os. Nekateri take viruse sploh ne smatrajo več za običajne viruse.
Polidnavirusi v virione vključujejo tudi osine gene, ki se izražajo po tem, ko osa okuži živo ličinko gosenice. S prenosom jajčeca v ličinko se prenesejo tudi virusi, ki izražajo nekatere osine gene, pomembne za preprečitev enkapsulacije jajčeca s strani ličinke, ki bi sicer preprečila nadaljnji razvoj jajčeca. Tako se zaradi virusa osino jajčece v ličinki lahko razvija.
Tulip breaking virus
Tulip breaking virus (TuBV) uvrščamo v družino Potyviridae, ki so filamentozni rastlinski virusi brez ovojnice. Imajo pozitiven linearen enoverižen RNA genom.
Tulip breaking virus (TuBV) povzroča pri tulipanih nastanek značilnih belih in rumenih prog oz. lis na rdečih ali rožnatih tulipanih, zaradi katerih so našim očem še posebej privlačni. One's pain can be another one's pleasure, in tako je tudi pri tulipanih in ljudeh, saj tulipani, okuženi s TuBV, navadno kažejo manjšo živahnost in ne preživijo veliko generacij, saj se slabše propagirajo. To je verjetno razlog, da danes ni potomcev najlepših primerkov tulipanov iz obdobja tulipomanije, npr. sorte Semper Augustus, saj so bili najverjetneje okuženi s tem virusom. TuBV torej ni ravno mutualističen virus. Razlog v nastanku lis tiči v tem, da se TuBV vpleta v sintezo pigmentov in povzroči nastanek lis. Virus se sicer prenaša med rastlinami z listnimi ušmi.
Danes je prodaja inficiranih tulipanov v nekaterih državah celo prepovedana, tulipane z lepimi vzorci pa gojijo s križanjem (razlog za lepe vzorce na cvetnih listih je genetski in ne infekcija s TuBV).
Semper Augustus je kultna sorta tulipanov, ki je bila v času tulipomanije na Nizozemskem (manija, ki se lahko primerja z zlato mrzlico v Kaliforniji) l. 1633 prodana v enem primerku za rekordnih 5500 florinov, znesek, za katerega se je v Amsterdamu dalo kupiti hišo ob kanalu.
Obstaja torej že kaj nekaj odkritih mutualističnih virusov, še več odkritij pa je pred nami, zato bi morali opustiti prepričanje, da so vsi virusi škodljivi. Več primerov mutualističnih virusov si poglejte v članku The good viruses: viral mutualistic symbioses.

sreda, 02. marec 2011

Oskarji malo drugače

Največja Hollywoodska noč je že mimo in kipci za najboljše filme za leto 2010 so že podeljeni. Nič nepričakovanega, najboljši film je Kraljev govor, oskarja za glavno moško vlogo si je prislužil Colin Firth, za glavno žensko vlogo pa Natalie Portman.
Bolj kot sama podelitev kipcev pa me je navdušil tale članek. To je ta povezanost znanosti in umetnosti, o kateri govorim, in katere si želim!
Kako dobiti 500 milijonov prijateljev z majhno amigdalo
Znanstveniki so ugotovili, da naj bi bil volumen amigdale – skupka nevronov poleg hipokampusa velikosti mandlja – pozitivno povezan z velikostjo in kompleksnostjo posameznikovega »socialnega omrežja«. Pomagala naj bi nam npr. pri razbiranju čustev na podlagi obrazne mimike posameznika.

Kraljev lizosom
Razlog(i) za jecljanje še vedno ni pojasnjen in je očitno kompleksen. Raziskave na dvojčkih kažejo, da je jecljanje v 60 % podedovano, odkrili pa so tudi prve generične faktorje, povezane z jecljanjem in tako odkrili povezanost med jecljanjem in potovanjem proteinov v lizosom. Najmočneje povezana z jecljanjem je bila mutacija v genu za GlcNAc-fosfotransferazo.
Proteini, namenjeni v lizosom, se morajo procesirati v endoplazmatskem retikulumu in v Golgijevem aparatu, kjer dobijo signal za lizosom, tj. manoza-6-fosfat. GlcNAc-fosfotransferaza je vpletena v prvi stopnji tega transporta.

Avtorica pa se posveti tudi filmoma 127 ur in Črni labod.


Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...